Planinsko društvo Haloze je bilo ustanovljeno leta 1997.

V organizacijskem odboru za promocijo turizma v občini Videm in med ljubitelji narave se je porodila misel o ustanovitvi planinskega društva, katero bi promoviralo in ohranjalo kulturno dediščino Haloz.

Po končanem pohodu, od Nove Cerkve do Velike Varnice - Dolgo, 20.09.1997, je bil organiziran prvi, ustanovni, občni zbor na katerem je prisostvovalo 18 ustanovnih članov, ti  so potrdili pravila ter organe društva in organizacijo poimenovali PLANINSKO DRUŠTVO HALOZE.

Iniciativni odbor za pripravo prvega pohoda se je sestal, 16.09.1997, v prostorih občine Videm, kjer smo se dogovorili o pomenu, vsebini in sporočilnosti ter imenu novoustanovljenega društva.

Preberite več: Nastanek Društva Pd Haloze

​​V društvu smo leta 2004 razvili društveni prapor. Prapor prikazuje naše domače hribovje Haloze po katerem imamo tudi ime. Na tem hribovju je cerkev.

Prapor je zastava, na kateri so navadno izvezeni simboli, obšita pa je z zlato okrasno vrvico ali zlatimi resami. Predstavlja neko društvo oziroma . Nekdaj je prapor pomenil zastavo na splošno,na  območju Slovenije so vezeni prapori prisotni vsaj od časa avstro-ogrske monarhije.

Ob razkritju praporja je bil tudi župan Občine Videm Friderik Bračič.

Planinsko društvo Haloze ima tako kot vsako društvo, tudi svoje prepoznavne lastnosti.
Društvo ima svoj lasten logotip, svojega zavetnika Sv. Vincencija, svoj Prapor ...

Planinsko društvo Haloze, si je izbralo za svojega zavetnika sv. Vincencija, zato, ker goduje 21. januarja in je po ljudskem izročilu v vinorodnih Halozah prvi rezač.

Vincencij Pavelski se je rodil 24. aprila 1581 v kraju Pouy, danes Staint-Vincent-de-Paul, v jugozahodni Franciji, štiri kilometre od Daxa. Po uspešnem šolanju je bil 23. 9. 1600 posvečen za duhovnika. 

Kot mlad duhovnik je bil ambiciozen. Iskal je duhovniško službo, ki bi bila njemu in njegovim domačim vir dohodkov. V to njegovo prizadevanje je posegla božja previdnost in temeljito pretresla njegovo življenje ter ga usmerila k nesebični evangeljski ljubezni. 
Vincencij je spoznaval, da ga Bog kliče k delu za duhovno in materialno revne na župniji Clichy (danes predmestje Pariza) in na posestvih družine Gondi. Njegova poklicanost se je utrjevala še na drugih župnijah, posebej v Chatillon-les-Dombes (Chatillon-sur-Chalaronne) in pozneje, ko je bil vrhovni kurat na kraljevih galejah v Sredozemlju. Povsod se je srečeval z verskim neznanjem, z duhovno in materialno revščino. 
Vincencij je umrl 27. 9. 1660. Med blažene je bil prištet 13.8.1729, 16.6.1737 med svete katoliške Cerkve.