Obvestilo!

Spominski pohod za naše preminule člane Albina Milošič, Janka Malek...

Pohod po Halozah 3.10.2020

Pd Haloze organizIra po dolgem času pohod po Halozah oziroma po...

Pohod na Košuto-Veliki Vrh(2088m) 22.8.2020

Pd Haloze organizira pohod na Košuto-Veliki Vrh, ki je nadaljši...

Obvestilo

PD Haloze obvešča, da se lahko še včlanite v društvo in uredite...

Romanje iz Vidma k Sv. Donatu na Donačko goro 2. avgust 2020

Pd Haloze organizira romanje iz Vidma k Sv. Donatu. Zberemo se...

  • Obvestilo!

  • Pohod po Halozah 3.10.2020

  • Pohod na Košuto-Veliki Vrh(2088m) 22.8.2020

  • Obvestilo

  • Romanje iz Vidma k Sv. Donatu na Donačko goro 2. avgust 2020

Planinsko društvo Haloze skupaj z župnijo Sv. Vida organizira romanje na Donačko goro v spomin  na 6 avgust leto 1741, ko je 59 Videmskih faranov poromalo na Donačko goro z namenom priprošnje dežja in je vseh 59 na vrhu Donačke gore umrlo od strele. Zbrali se bomo zjutraj ob 4 uri na Vidmu pred cerkvijo  in se podali v smer Donačke gore po poti , ki so jo takrat že opravili ti umrli romarji. Hoje je 5,5 ure, poskušali bomo priti do  Žeraka do 9 ure, kjer se lahko pridružijo vsi ostali , ki se odpravljajo k maši k Sv. Donatu.

Letošnje leto je znova polno neurij in nesreč,pridružite se nam na romanju, da prosimo za varnost in božjo pomoč sv. Donata, kjer so njegove  relikvije bile letos obnovljene in  shranjene v cerkvi Sv. Vida.

Informacije in prijave na tel: Rozika Murko 031-568-544

GALERIJA FOTOGRAFIJ

 

Štirje člani Planinskega društva Haloze smo se podali v juniju  na osvojitev najvišjega vrha Balkana in Bolgarije - Musale. Zjutraj ob 1 uri smo se podali z avtomobilom na 970 km dolgo pot in 11 ur vožnje v smer Zagreb-Beograd-Niš-Dimitrograd-Sofija do smučarskega središča Borovec v Bolgariji. Med potjo smo se ustavili v Beogradu, da se malce spočijemo, pomalcamo in okrepčamo z jutranjo kavico. Nadaljujemo pot proti mestu Sofija in nato do  smučarskega središča Borovec, do katerega  nam uspe priti do 12 ure dopoldan. Nastanimo se v hotelu Flora, se razpakiramo in odpravimo pogledat kraj Borovec, od koder bomo drug dan štartali z gondolo proti vrhu Musale. Smučarsko središče Borovec  ima veliko trgovinic, restavracij in kavarn, kjer se lahko okrepčate z njihovo hrano in njihovim pivom Zagorka.

GALERIJA FOTOGRAFIJ

Planinsko društvo Haloze je organiziralo prvi pohod v visokogorje. Izbrali smo si za ta letni čas po našem mnenju najprimernejšo izlet. Saj smo v fazi intenzivnega pridobivanja osebne fizične moči po dolgi in zahtevni zimi, prav tako pa se v tem pomladnem času na Planini pod Golico v vsej svoji lepoti in mogočnosti predstavijo obiskovalcem ključavnice – narcise.

​V društvu smo leta 2004 razvili društveni prapor. Prapor prikazuje naše domače hribovje Haloze po katerem imamo tudi ime. Na tem hribovju je cerkev.

Prapor je zastava, na kateri so navadno izvezeni simboli, obšita pa je z zlato okrasno vrvico ali zlatimi resami. Predstavlja neko društvo oziroma . Nekdaj je prapor pomenil zastavo na splošno,na  območju Slovenije so vezeni prapori prisotni vsaj od časa avstro-ogrske monarhije.

Ob razkritju praporja je bil tudi župan Občine Videm Friderik Bračič.

Planinsko društvo Haloze ima tako kot vsako društvo, tudi svoje prepoznavne lastnosti.
Društvo ima svoj lasten logotip, svojega zavetnika Sv. Vincencija, svoj Prapor ...

 

 

Planinsko društvo Haloze, si je izbralo za svojega zavetnika sv. Vincencija, zato, ker goduje 21. januarja in je po ljudskem izročilu v vinorodnih Halozah prvi rezač.

Vincencij Pavelski se je rodil 24. aprila 1581 v kraju Pouy, danes Staint-Vincent-de-Paul, v jugozahodni Franciji, štiri kilometre od Daxa. Po uspešnem šolanju je bil 23. 9. 1600 posvečen za duhovnika. 

Kot mlad duhovnik je bil ambiciozen. Iskal je duhovniško službo, ki bi bila njemu in njegovim domačim vir dohodkov. V to njegovo prizadevanje je posegla božja previdnost in temeljito pretresla njegovo življenje ter ga usmerila k nesebični evangeljski ljubezni. 
Vincencij je spoznaval, da ga Bog kliče k delu za duhovno in materialno revne na župniji Clichy (danes predmestje Pariza) in na posestvih družine Gondi. Njegova poklicanost se je utrjevala še na drugih župnijah, posebej v Chatillon-les-Dombes (Chatillon-sur-Chalaronne) in pozneje, ko je bil vrhovni kurat na kraljevih galejah v Sredozemlju. Povsod se je srečeval z verskim neznanjem, z duhovno in materialno revščino. 
Vincencij je umrl 27. 9. 1660. Med blažene je bil prištet 13.8.1729, 16.6.1737 med svete katoliške Cerkve.